Z nakupom čokoladic Životinjsko carstvo spoznavajte bogastvo živalskega sveta in pomagajte Živalskemu vrtu Ljubljana pri projektih za ohranitev risa v Sloveniji

Pomagamo risom, ki so v Sloveniji ogrožena vrsta.

Z novim projektom, ki ima dobrodelno noto, bomo del sredstev od vsake prodane čokoladice Životinjsko carstvo, namenil Živalskemu vrtu Ljubljana, za pomoč pri projektih za ohranitev risa v Sloveniji.

V času od 1.9.2018 do 30.9.2018 bomo del sredstev od vsakega prodanega izdelka Životinjsko carstvo, namenili Živalskemu vrtu Ljubljana https://www.zoo.si/  za podporo naravovarstvenim  aktivnostim za ohranitev risa v Sloveniji. Pravilnik o aktivnosti Životinjsko carstvo najdete tukaj.

Svoj košček k dobrodelnemu mozaiku pa lahko dodajo tudi vaši najmlajši, saj bomo na Facebook strani Kraš Slovenija za vsako njihovo narisano risbo živali, prav tako prispevali v sklad za pomoč risom. Več o nagradni igri si lahko preberete tukaj.

Tokrat se je Miha Deželak iz ekipe Radia 1 preskusil v popolnoma novi vlogi ZOO oskrbnika. Poglej si kako je izgledala njegova enodnevna dogodivščina v Ljubljanskem živalskem vrtu. Če pa si tudi ti želiš pobliže spoznati s kosmatimi in malo manj kosmatimi živalcami, spremljaj Radio 1, sodeluj v nagradnem natečaju in postani ZOO oskrbnik za en dan.

P.S. Ne pozabi, da z vsakim nakupom čokoladic Životinjsko carstvo pomagaš pri ohranitvi risa v Sloveniji.

Več o projektu

Ris je v Sloveniji ogrožena vrsta.

Ris je bil v preteklosti prisoten na celem območju Slovenije. V začetku 20. stoletja je izumrl zaradi izgube življenjskega prostora, pomanjkanja plena in pretiranega lova.

Leta 1973 so lovci in gozdarji v Slovenijo pripeljali in naselili 6 risov iz Slovaške. Naselitev je bila uspešna in risi so se kmalu razširili v sosednje države, ostali pa so izolirani od ostalih risov v Evropi.

Po nekaj desetletjih se je izkazalo, da je zaradi parjenja v sorodstvu število risov začelo upadati. Danes je populacija risa genetsko izrazito osiromašena in na robu izumrtja.

Zanimivosti o risih

• Ris je največja evropska mačka. V Evropi sta prisotni dve vrsti risov – evrazijski in iberski ris. V Sloveniji živi le evrazijski ris, ki je avtohton in tukaj živi že najmanj 40.000 let.
• Risa prepoznamo po značilnih čopkih na ušesih. Vloga čopkov še ni povsem pojasnjena. Predvideva se, da so pomembni za vidno sporazumevanje med risi, morda pa tudi izboljšajo risov sluh.
• Odrasel ris tehta približno 20 kg, samice so lažje kot samci. Ima gost kožuh, svetlo rjave barve z značilnimi temnimi pikami, kratek rep s temno konico in značilne čopke na ušesih.
• Ris podnevi običajno počiva odmaknjenih območjih, ponoči pa izbira področja, kjer najlažje ujame plen.
• Ris, z izjemo samic z mladiči, živi samotarsko življenje. Samci pri skrbi za mladiče ne sodelujejo, med paritveno sezono pa med seboj tekmujejo za samice.
• Risi med seboj komunicirajo preko vonja, ki ga v prostoru puščajo preko drgnjenja ob razne predmete ter s pomočjo markiranja z urinom. Takšna mesta služijo kot ”oglasne deske”, preko katerih druge rise opozarjajo, da je neko območje že zasedeno. Slovenski risi za markiranje pogosto uporabljajo tudi robove gozdnih cest.
• V Sloveniji je glavni plen risa srnjad, polhi in jelenjad. Ris lovi trajnostno in svojega plena nikoli ne iztrebi, saj bi drugače ostal brez hrane. Prisotnost risa lahko celo pozitivno vpliva na zdravstveno stanje divjadi, saj pri lovu izbira manjše in oslabele živali.
• V Sloveniji se ris z uplenjeno srno v povprečju hrani 4-5 dni, če ga ne zmotijo ljudje ali mrhovinarji.  Za mrhovinarje ostanki risovega plena predstavljajo pomemben vir prehrane.

O projektu LIFE Lynx:

• Predstavniki gozdarstva, lovstva, naravovarstva in raziskovalnih institucij so združili moči in v letu 2017 začeli s projektom LIFE Lynx.
• Osrednji cilj projekta LIFE Lynx je preprečiti izumrtje Dinarsko-JV alpske populacije risa s preselitvijo 14 risov iz Slovaške in Romunije v Slovenijo in na Hrvaško.
• V projektu sodeluje 11 organizacij iz petih držav: Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije.
• Projekt vodi Zavod za gozdove Slovenije, iz Slovenije pa v projektu kot enakovredni partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod RS za varstvo narave.
• Projekt bo v večinskem deležu financirala Evropska unija, pomemben sofinancer pa je tudi slovensko Ministrstvo za okolje in prostor.